The pictures could have been better, i know (yes, more sharpness and i cut the legs off,...)!
I just thought that they might be interesting, but at the end...you know what i mean....
sreda, 30. junij 2010
di most stupid models ever
What do you think??CHICKEEEEEENSSSSSS!!!!!!
The pictures could have been better, i know (yes, more sharpness and i cut the legs off,...)!
I just thought that they might be interesting, but at the end...you know what i mean....
The pictures could have been better, i know (yes, more sharpness and i cut the legs off,...)!
I just thought that they might be interesting, but at the end...you know what i mean....
petek, 02. oktober 2009
Prvič,drugič,tretjič in pa četrtič...
Že preveč časa je minilo, odkar sem kaj napisala na moj blog.
Razlog? Ah, veliko se je dogajalo in ni bilo časa za pisanje... Ampak zdaj sem tu in lahko kaj novga povem!
Prvič:
Ugotovila sem, da preveč pesimistično gledam na svet. Sej ne, da je tako hudo, ampak včasih se pa res zasačim, ko nergam kar nekej tja v tri dni. Mislim, da bi bila odlična profesorica NERGANJA. Namesto, da bi videla cel krof, vidim luknjo v njem!! Nekaj takega mi je omenila moja ljuba sestra, katere nasvete zelo resno jemljem, odkar sem iz male punčke zrasla v lepo, zmedeno žensko in začela gledat na stvari bolj realno! Ona je najbolj toleranten človek, kar jih poznam! Lahko jo drocaš, lahko ji rečeš kar hočeš, ona bo tako u izi odreagirala, tako mirno, da ne morš verjet! V bistvu je ženska pozitiva ...To lastnost zelo cenim in rada bi imela tudi jaz vsaj malo tolerance kot jo ima ona, ampak vsi smo različni, nimaš kaj. Tko je! Namesto tega že zjutraj, ko vstanem, če ne spijem kofeta, oddajam negativne vibracije... Bogi moj Lukec, težko je življenje z mojo jutranjo sitnostjo. Vendar ljudje se moramo prilagajat eden drugemu, sprejet napake druzga in priznat svoje. Jaz sem pač kofetarka od malega in ne morem se odvadit tega. To je moj obred, cajt za druženje in the best thing about this is, da zraven pokadim en cigaret u čistem miru z mojo šalco kafeta:)) Tako se začne moj vsakdan, tako sem se navadila in tko more bit. Če ni, je lih tako v redu, le da ni idealno! OK, i think you got the point!!
Torej, kaj naj človek dela, da odžene slabe misli in slabo voljo stran? Nisem še ugotovila, je pa definitivno najbolj učinkovito to, da greš tekat v Panovec al pa hodit na Kekca. Športat evo! Na svež zrak, v naravo!! Spet ena stvar, ki se je ogibam zadnje dva mesca... Ja preprosto ni časa al kaj jaz vem. Bo treba spravit to leno rit v gibanje, v nasprotnem primeru bodo služile firme na moj račun, ko bo treba kupovat sobno kolo, pa te jajca ( ker pozimi zebe in po mrazu ne morš tekat no!!) ... Enkrat sem res tako brezveze investirala keš v nekaj , kar trenutno samo nabira prah na sebi, zgodilo se je samo dvakrat da sem ga res uporabljala in to je uni steper al kaj je že, ne vem točno imena... Kupiš, postaviš pred TV v upanju, da le nisi vrgu denarja stran in ga boš rabu. Zraven pa še limonade lahko gledaš in kalorije magično izginejo! WaaaaaaaaW! Super!!
''Danes bom najprej petnajst minut gonila, potem bom naredila kosilo, pa spet bom šla gor še za pol urce, da pokurim tisti svinjsko kračo, pa pražen krompir z ocvirki, pa spet bo čas za malico, ....'' Ma dejmo no, kje je tu logika???
P.s.: Po kafetu sem ko rožca!!!
Drugič:
Tako je to, jaz sem zelo sanjav človek, rada sanjam pri belem dnevu in si ne belim glave, kakšne bodo posledica tega mojega sanjarjenja... Najbrž veste vsi, da so ribice najbolj zamišljeni ljudje na svetu, ampak zelo ustvarjalni. Kar sem seveda tudi jaz! Pred par dnevi sem se odločila, da naredim stolčke pa mizico iz starih lesenih hlodov, ki jih dobim v kakšnem gozdičku. Lih tako za pred hišo, kjer bi lahko sedeli in se družili z našimi frendi ob petkih zvečer in srkali vinček od Otona (to je vinar v Brdih, pozitiven človek u nulo in povem vam-ga ni boljšga vina od njegovga merlota) . No, na srečo imam bivše sosede na Preserjah (moja naj prjatlca), ki so imeli pri kraju ene par neobdelanih hlodčkov, ki smo jih še isti dan naložili v prtljažnik moje tempre, jaz pa sem z največjo hitrostjo pridrvela domov v Gorico z strašno idejo, kako jih bom predelala v super stolčke in super mizico in .... ja no, še zdej so tam:))) Razlog za to je, da nimam še tapravga orodja za obdelat hlode, kar je velik ŠIT, ker si to res zelo želim izdelat.Sem si pa že pol stvari priskrbela, tko da ni panike. Je pa najbolj smešno to, da ko bodo tej hlodi dejansko stali pred hišo, na zeleni travici, prelepo izdelani in nasploh čudoviti, bo nastala vojna z mojo taščo, kajti po njeno bi morali imet vse kar je takega zunaj, da drugi vidijo, FIRMATO!!Perche se non e' FIRMATO, non vale niente! Ja sej konc koncev bo moja podpis gor in vsak se bo moral s tem sprijaznt!
Torej, zaključek vsega skupi je, da ko bo vse to narejeno vam bom pokazala slikce, kako izgledajo te moje ideje. Upam, da bom v kratkem tudi izvedla ta korak in se že enkrat lotila ustvarjat....ampak o tem drugič, zato pejmo naprej.
Tretjič:
Pravzaprav sem zopet pod mojim flegmatskim stresom, kajti začela se bodo predavanja in učenje in jejhata, spet ogrizeni nohtki (pa so šli meseci dela in ubadanja z manikuro v nič) ... Treba bo malo dobre volje in več redbulov, pa bo šlo!
Četrtič:
Danes je petek...
Razlog? Ah, veliko se je dogajalo in ni bilo časa za pisanje... Ampak zdaj sem tu in lahko kaj novga povem!
Prvič:
Ugotovila sem, da preveč pesimistično gledam na svet. Sej ne, da je tako hudo, ampak včasih se pa res zasačim, ko nergam kar nekej tja v tri dni. Mislim, da bi bila odlična profesorica NERGANJA. Namesto, da bi videla cel krof, vidim luknjo v njem!! Nekaj takega mi je omenila moja ljuba sestra, katere nasvete zelo resno jemljem, odkar sem iz male punčke zrasla v lepo, zmedeno žensko in začela gledat na stvari bolj realno! Ona je najbolj toleranten človek, kar jih poznam! Lahko jo drocaš, lahko ji rečeš kar hočeš, ona bo tako u izi odreagirala, tako mirno, da ne morš verjet! V bistvu je ženska pozitiva ...To lastnost zelo cenim in rada bi imela tudi jaz vsaj malo tolerance kot jo ima ona, ampak vsi smo različni, nimaš kaj. Tko je! Namesto tega že zjutraj, ko vstanem, če ne spijem kofeta, oddajam negativne vibracije... Bogi moj Lukec, težko je življenje z mojo jutranjo sitnostjo. Vendar ljudje se moramo prilagajat eden drugemu, sprejet napake druzga in priznat svoje. Jaz sem pač kofetarka od malega in ne morem se odvadit tega. To je moj obred, cajt za druženje in the best thing about this is, da zraven pokadim en cigaret u čistem miru z mojo šalco kafeta:)) Tako se začne moj vsakdan, tako sem se navadila in tko more bit. Če ni, je lih tako v redu, le da ni idealno! OK, i think you got the point!!
Torej, kaj naj človek dela, da odžene slabe misli in slabo voljo stran? Nisem še ugotovila, je pa definitivno najbolj učinkovito to, da greš tekat v Panovec al pa hodit na Kekca. Športat evo! Na svež zrak, v naravo!! Spet ena stvar, ki se je ogibam zadnje dva mesca... Ja preprosto ni časa al kaj jaz vem. Bo treba spravit to leno rit v gibanje, v nasprotnem primeru bodo služile firme na moj račun, ko bo treba kupovat sobno kolo, pa te jajca ( ker pozimi zebe in po mrazu ne morš tekat no!!) ... Enkrat sem res tako brezveze investirala keš v nekaj , kar trenutno samo nabira prah na sebi, zgodilo se je samo dvakrat da sem ga res uporabljala in to je uni steper al kaj je že, ne vem točno imena... Kupiš, postaviš pred TV v upanju, da le nisi vrgu denarja stran in ga boš rabu. Zraven pa še limonade lahko gledaš in kalorije magično izginejo! WaaaaaaaaW! Super!!
''Danes bom najprej petnajst minut gonila, potem bom naredila kosilo, pa spet bom šla gor še za pol urce, da pokurim tisti svinjsko kračo, pa pražen krompir z ocvirki, pa spet bo čas za malico, ....'' Ma dejmo no, kje je tu logika???
P.s.: Po kafetu sem ko rožca!!!
Drugič:
Tako je to, jaz sem zelo sanjav človek, rada sanjam pri belem dnevu in si ne belim glave, kakšne bodo posledica tega mojega sanjarjenja... Najbrž veste vsi, da so ribice najbolj zamišljeni ljudje na svetu, ampak zelo ustvarjalni. Kar sem seveda tudi jaz! Pred par dnevi sem se odločila, da naredim stolčke pa mizico iz starih lesenih hlodov, ki jih dobim v kakšnem gozdičku. Lih tako za pred hišo, kjer bi lahko sedeli in se družili z našimi frendi ob petkih zvečer in srkali vinček od Otona (to je vinar v Brdih, pozitiven človek u nulo in povem vam-ga ni boljšga vina od njegovga merlota) . No, na srečo imam bivše sosede na Preserjah (moja naj prjatlca), ki so imeli pri kraju ene par neobdelanih hlodčkov, ki smo jih še isti dan naložili v prtljažnik moje tempre, jaz pa sem z največjo hitrostjo pridrvela domov v Gorico z strašno idejo, kako jih bom predelala v super stolčke in super mizico in .... ja no, še zdej so tam:))) Razlog za to je, da nimam še tapravga orodja za obdelat hlode, kar je velik ŠIT, ker si to res zelo želim izdelat.Sem si pa že pol stvari priskrbela, tko da ni panike. Je pa najbolj smešno to, da ko bodo tej hlodi dejansko stali pred hišo, na zeleni travici, prelepo izdelani in nasploh čudoviti, bo nastala vojna z mojo taščo, kajti po njeno bi morali imet vse kar je takega zunaj, da drugi vidijo, FIRMATO!!Perche se non e' FIRMATO, non vale niente! Ja sej konc koncev bo moja podpis gor in vsak se bo moral s tem sprijaznt!
Torej, zaključek vsega skupi je, da ko bo vse to narejeno vam bom pokazala slikce, kako izgledajo te moje ideje. Upam, da bom v kratkem tudi izvedla ta korak in se že enkrat lotila ustvarjat....ampak o tem drugič, zato pejmo naprej.
Tretjič:
Pravzaprav sem zopet pod mojim flegmatskim stresom, kajti začela se bodo predavanja in učenje in jejhata, spet ogrizeni nohtki (pa so šli meseci dela in ubadanja z manikuro v nič) ... Treba bo malo dobre volje in več redbulov, pa bo šlo!
Četrtič:
Danes je petek...
ponedeljek, 18. maj 2009
sreda, 29. oktober 2008
Spet na zeleni veji!
Veselje, veselje, denarce se bo sluzilo od zdaj naprej!
delo sem dobila-super... ma lahko recem, da je to ful ful tezko!ce clovek hoce delat, mu noben noce dat dela, ce pa noce delat (verjetno ima kakega bogatega strica al pa nono...) mu ga vsi ponujajo! jebentis, zanimivo.
Ni kej, tudi taki smo na svetu, ki radi delajo..radi? No ja, bolj moramo, ampak vseeno, zakaj nebi, ce je delo ok?
Pustmo stat take reci, raje bi rekla kako besedo o tem, kako ze razmisljam kam bodo sli tej mali denarci, ki jih bom zasluzila (kot da bi dobila place miljon euru...hehe, niti priblizno, ma pusti sanjam prosto...)alora~malo banki, malo zavarovalnici, malo temu, malo onemu in..ups! kje so zdej? ni jih vec... za mene ne ostane nic! dobesedno zivotarim...LACEN!!!!
Hecam se! Ne resno! Mislm ow!Bodimo realni, sej se da prezivet, pac malo manj zapravlat, se ukvarjat s sportom...hmmm..ja..ne bi blo slabo...
delo sem dobila-super... ma lahko recem, da je to ful ful tezko!ce clovek hoce delat, mu noben noce dat dela, ce pa noce delat (verjetno ima kakega bogatega strica al pa nono...) mu ga vsi ponujajo! jebentis, zanimivo.
Ni kej, tudi taki smo na svetu, ki radi delajo..radi? No ja, bolj moramo, ampak vseeno, zakaj nebi, ce je delo ok?
Pustmo stat take reci, raje bi rekla kako besedo o tem, kako ze razmisljam kam bodo sli tej mali denarci, ki jih bom zasluzila (kot da bi dobila place miljon euru...hehe, niti priblizno, ma pusti sanjam prosto...)alora~malo banki, malo zavarovalnici, malo temu, malo onemu in..ups! kje so zdej? ni jih vec... za mene ne ostane nic! dobesedno zivotarim...LACEN!!!!
Hecam se! Ne resno! Mislm ow!Bodimo realni, sej se da prezivet, pac malo manj zapravlat, se ukvarjat s sportom...hmmm..ja..ne bi blo slabo...
torek, 28. oktober 2008
Naročite se na:
Objave (Atom)